Današnja delovna obutev je pri nekaterih poklicih obvezna

A sama menim, da se velikokrat premalo zavedamo, kako je delovna obutev za varno in udobno delo v resnici zelo pomembna. Morda je res nekoliko težja, zaradi česar marsikdo pove, da ga zaradi delovnih čevljev bolijo noge, a vendar je ravno delovna obutev tista, ki te ščiti pred udarci in padcem težkega predmeta na nogo, pred vbodi, zdrsom, mrazom ali vodo, ter v določenih primerih tudi pred električnimi udari.

Današnja delovna obutev je pri nekaterih poklicih obvezna

Tukaj ne gre samo za delovno obutev gradbincev ali delavcev v gozdarstvu oziroma pri strojih, temveč tudi za tiste, ki se ukvarjajo s paketi – bodisi poštarje bodisi delavce v skladiščih. Sicer delovna in zaščitna obutev nista povsem isti, čeprav sta si lahko zelo podobni. Pa vendar je zelo pomembno, da je delovna obutev udobna in primerna za delo. Ta se lahko od poklica do poklica zelo razlikuje. Nekatera obutev ima jekleno oziroma kompozitno kapico, odporen podplat, antistatičnost ter zaščito pred zdrsom. Dejansko obstajajo evropski standardi, ki označujejo, koliko zaščite nudi posamezen model obutve. Tako tudi prijatelj, pri katerem je delovna obutev obvezna, pravi, da imajo njihovi čevlji jekleno kapico – zelo močna, a hkrati tudi težja. Velikokrat pojamra, da ga zaradi te obutve bolijo noge, a v službi mora imeti ravno takšno, ne glede na izgovore oziroma razloge.

Čeprav ima res dobro in kakovostno obutev, saj gre za usnjen čevelj, ki ima zelo dobro podporo in dobro diha, mu udobje med hojo ni vedno pri srcu. Imajo pa zato zimske oziroma dežne kot poletne modele, tako da je poleti obutev bolj zračna, pozimi pa zaščitena tudi pred vodo in zdrsom. Ko mi je pokazal svoje čevlje, so se mi zdeli zelo estetski in lepi; prav tako se jih je dalo kombinirati skoraj na vse, saj niso preveč izstopajoči.…

Sončna očala in moj vsakoletni novi stil

Vsako leto, ko zadiši po pomladi in se dnevi začnejo daljšati, pride moj trenutek. Zavedam se, da bi lahko še malo počakala, ampak ne morem iz svoje kože. Kajti če bi še malo počakala, bi mogoče imela še lepšo izbiro in lahko kupila sončna očala po določeni akciji. Jaz pa sem takšna, da čakam ta trenutek, ko posije sonce in grem po nova sončna očala. Komaj čakam ta dan, da se odpeljem v mojo najljubšo optiko in si kupim nova očala. Včasih sem bila prepričana, da če si kupim ena očala, bo to dovolj za nekaj let, če bodo dobra. No, ni čisto tako. Ljudje se spreminjamo in tako se nam spreminja tudi naš okus. Jaz čisto vsako leto izberem čisto drugačna sončna očala, kot sem jih imela leta nazaj. 

Sončna očala in moj vsakoletni novi stil

Moj modni ritual in sončna očala

Lahko rečem, da grem najprej po očala in nato preko njih načrtujem moj modni slog, ki mi bo sledil tisto poletje, ki je pred mano. Meni je trenutek, ko si dam na obraz sončna očala, trenutek, ki mi dvignejo samozavest, popestrijo moj obraz in me ščitijo pred sončnimi žarki. Jaz sem se preko let naučila, da sončna očala niso le modni dodatek, ampak tudi naložba v moje oči. Seveda gledam na to, da so sončna očala kvalitetna, čeprav vsako leto kupim nova, ne bom nikoli kupila slaba in poceni očala. Pri meni morajo imeti očala UV zaščito. stekla morajo biti kakovostna z dobro filtracijo žarkov. 

Letos sem v retro stilu. Tako, da bom letos izbirala med okroglimi očali, saj tako se mi zdi. Nikoli pa ne vem, dokler ne stopil v optiko in vidim, kaj mi ponuja. Vem le to, da brez njih ne bom odšla iz optike. Vedno najdem nekaj zase, da je potem moje poletje lepše. Pa še dober občutek je, ko imam vsako leto nova sončna očala in poletje se zame takrat šele začne. …

Slama kot strešna kritina je skorajda izumrla

V majhni vasici, kjer se zdi, da čas teče nekoliko počasneje, je domačin pred kratkim končal obnovo svoje stare hiše, ki sega še v čas pred prvo svetovno vojno. Hiša, ki je dolgo časa počivala v senci pozabe, je zdaj znova zaživela.

Slama kot strešna kritina je skorajda izumrla

Njena posebnost pa ni le v starih zidovih ali lesenih tramovih. Izstopala je njena streha. Položena strešna kritina je bila slama, tradicionalni material, ki je nekoč krasil številne domačije v tem delu naše prelepe dežele. Hiša je bila dlje časa zanemarjena, streha in strešna kritina pa sta bili večinoma poškodovani ali celo povsem propadli. Domačin se je odločil, da bo slama njena slamnata strešna kritina po tradicionalnih tehnikah polaganja, da ohrani avtentičnost in duh preteklosti. In ravno streha je bila pri obnovi največji izziv. Slama kot material zahteva specifično znanje in natančnost, saj mora biti natančno položena, da zagotavlja potrebno odpornost proti dežju in vetru ter da ohranja tradicionalni videz. Domačin je na pomoč povabil starejšega mojstra, mladih tako rekoč skoraj ni, ki mu je ta strešna kritina poznana in še obvlada staro obrt suhega slamnatega kritja. Najprej je obnovil leseno konstrukcijo strehe, nadomestil poškodovane tramove, nato pa začel polagati novo slamo. Sloj za slojem, v skladu s starimi tehnikami polaganja, ki so se prenašale iz roda v rod. Poleg strehe je bila obnovljena tudi notranjost hiše.

Ohranili so še originalne lesene tramove, zidove in kamnite elemente, ki dajejo hiši edinstven čar. Sodobna dopolnila, kot so izolacija, elektrika in ogrevanje, so diskretno vključena, tako da ne posegajo v zgodovinski zgled. Obnova stare hiše je bila kulturni prispevek vasi. Slama kot tradicionalna strešna kritina ni več pogosto ali pa sploh ni uporabljena na strehah hiš, zato je ohranitev te veščine dragocen del lokalne dediščine. Hiša sedaj stoji kot živi spomenik preteklosti, ki obiskovalcem pripoveduje zgodbe o življenju pred več kot sto leti, hkrati pa ponuja topel dom za prihodnje generacije.…

Otrok je mala oseba, ki ti spremeni vse

Ko sem prvič držal v rokah svojega otroka, sem občutil nekaj, česar besede težko opišejo. Tisti majhen človek je nenadoma postal središče mojega sveta. V trenutku, ko sem ga gledal, sem začel razmišljati, kako zelo lahko ena oseba spremeni življenje, ne le z odgovornostjo, ampak tudi z veseljem, smehom in neštetimi novimi izkušnjami. 

Tisto obdobje, predno se nama je z ženo rodil otrok, pa je bilo prav tako zahtevno. Takrat sem lahko na lastne oči videl, kako lahko nosečnost vpliva na počutje ženske. To pa ni bilo samo težko obdobje zanjo, temveč deloma tudi zame. Moral sem se naučiti, kako ji stati ob strani, ko to potrebuje. Paziti sem moral namreč, da nisem preveč rinil vanjo, saj se je njeno razpoloženje iz trenutka v trenutek spreminjalo. Hormoni so ji tudi čisto ponoreli, tako da je bilo vse skupaj precej stresno. 

Otrok je mala oseba, ki ti spremeni vse

A po devetih mesecih čakanja je bilo vse vredno, kajti rodil se nama je prvi otrok. Takoj za tem so naju že čakali novi izzivi. Še posebej se spomnim prvih nekaj neprespanih noči. Vsakič, ko sem zaslišal jok, me je začelo čisto skrbeti. V tem sva bila namreč čisto nova, ter nekako nisva vedela, kaj vse naju čaka. A tudi tiste neprespane noči so le minile, ko je otrok začel malo rasti. 

Nato pa sem lahko na lastne oči gledal, kako je malček s časom rasel. To je bilo res nekaj neverjetnega, ter sem tedaj končno razumel, zakaj so vsi vedno govorili, da je neverjetno gledati, kako tvoji otroci hitro rastejo. To sem lahko namreč prvič opažal še na svoje oči. A ta čas je bil res nekaj posebnega. Od tistih prvih preprostih besed, do tega, ko je prvič vstal. Vse te majhne zmage so mi prinesle neverjetno veselje in hkrati tudi ponos. Zato se je ob rojstvu moje življenje obrnilo na bolje. …

Zame je plačilo s kartico postalo navada, ki mi poenostavi življenje.

Plačilo s kartico mi je danes tako samoumevno, da skoraj pozabim, kako sem bil včasih precej zadržan do te možnosti. Spomnim se, kako sem dolga leta vztrajal pri gotovini predvsem zato, ker sem imel občutek, da tako lažje sledim porabi. A sčasoma so me okoliščine prisilile v spremembo navad in v pogostejše plačilo s kartico.

Prvi resnejši preobrat se je zgodil med daljšim potovanjem po tujini. Tam gotovina ni bila vedno praktična, še posebej, ko sem ugotovil, da marsikje sploh ne sprejemajo bankovcev. Kartica pa je delovala povsod – v trgovinah, restavracijah, celo na avtobusih. Zelo hitro sem začel ceniti udobje, da mi ni treba iskati bankomatov ali šteti drobiža.

Po vrnitvi domov sem postopoma začel uporabljati kartico tudi pri vsakdanjih nakupih. Najprej v večjih trgovinah, potem še v manjših lokalih, pekarnah, celo na tržnici, kjer presenetljivo veliko prodajalcev že omogoča brezstično plačevanje. Ena izmed prijetnih izkušenj je bila, ko sem prvič plačal kavo z uro – sprva skoraj zadržano, a ko sem videl, kako hitro in enostavno gre, sem bil navdušen.

Zame je plačilo s kartico postalo navada, ki mi poenostavi življenje.

Zdaj plačujem skoraj izključno s kartico. Vse imam pod nadzorom preko aplikacije, hitro vidim, kje sem zapravljał in koliko. Hkrati me ne skrbi več, ali imam dovolj gotovine s sabo, kar je bil prej stalen vir drobnih skrbi.

Seveda obstajajo redke izjeme, ko je gotovina še vedno potrebna – pri kakšni starejši tržnici ali manjšem servisu. A zame je plačilo s kartico postalo navada, ki mi poenostavi življenje. In čeprav sem bil dolgo skeptičen, zdaj vem, da je bil prehod v brezgotovinsko vsakdanjost ena boljših odločitev, kar se tiče udobja in pregleda nad financami.

Všeč mi je tudi to, da mi kartica pogosto omogoča dodatne ugodnosti, bodisi vračilo denarja, točke zvestobe ali podaljšano garancijo za večje nakupe. Predvsem pa cenim hitrost – ko sem v vrsti, ne rabim iskati kovancev ali čakati na drobiž. Ena poteza, plačano, in lahko grem naprej. Poenostavljeno, pregledno in brez stresa.…

Odlična lokacija kot je Bovec je kot nalašč za dopust

Že kar nekaj časa smo se dogovarjali, kam bi lahko šli tokrat na dopust, saj se nam je morje nekoliko zdolgočasilo, saj smo si res želeli malo več adrenalina in novih dogodivščin.

Takoj se je Bovec izkazal kot odlična destinacija, saj je imel kar nekaj možnosti za raznorazne dejavnosti. Že sama pokrajina je res zelo lepa, predvsem pa je znan po kristalno čisti reki Soči v smaragdni barvi, kot pa tudi slap Boka, ki pa velja za ena od najvišjih slapov v Sloveniji. Prav tako je tam tudi lepa dolina Trenta, Vršič in pa Soška pot. A ker je ta okolica Bovca res zelo razgibana in raznolika, ima kar nekaj možnosti, kako preživeti počitnice. Med njimi so tudi razne vodne aktivnosti, kot je to lahko rafting, kajak ali kanjoning. In kljub temu da je reka Soča znana po temu da je zelo mrzla, se da tudi v poletnih mesecih najti kakšen nižji tolmun, s toplejšo vodo, kjer bi se lahko malo osvežili od vročine. Prav tako pa se lahko lotimo tudi kolesarjenja po urejenih poteh, ki jih prav tako Bovec ima.

Odlična lokacija kot je Bovec je kot nalašč za dopust

Navsezadnje je tukaj tudi zipline, kakšno padalstvo ali plezanje. Navsezadnje pa je tudi pohodništvo in planinarjenje tudi ena od odličnih načinov preživljanja časa, saj so tam res zelo lepe poti, še posebej ob takšni smaragdni reki. Navsezadnje lahko najdemo tudi nekaj ostankov iz prve svetovne vojne, prav tako pa so ohranjeni tudi nekatere alpska arhitektura in vasi kot tudi pašniki. Bovec je kot del soške fronte res zelo bogata zgodovinska dediščina. In ne glede na to je polna različnih gostišč apartmajev, glampingu in kampov, kjer pa lahko tudi hitro najdemo domačo kuhinjo in lokalne kmetije, kjer se najdejo pravi bovški siri in štruklji.

Čeprav sem že nekajkrat bila v Bovcu, pa vendar ga še nikoli nisem obiskala poleti in res sem se veselila tega poletnega vzdušja in spoznati Bovec tudi v takšni luči.…

Zobozdravnica Koper je postala moja stalna izbira

Zgodba o mojem odnosu do zobozdravnikov se je dolgo vrtela okoli strahu in odlašanja. Potem pa je pred približno letom dni prišlo do bolečine, ki je nisem mogla več ignorirati. Zob, ki me je nekaj časa tiho opozarjal nase, je nenadoma postal neznosno občutljiv. Vedela sem, da nimam več izgovorov, potrebovala sem pomoč.

Prijateljica mi je takrat priporočila zobozdravnica Koper. Sprva sem bila skeptična, a sem si rekla: če ne zdaj, potem kdaj? Že ob prihodu v ordinacijo sem občutila razliko. Prijeten sprejem, umirjena energija prostora in predvsem občutek, da me nihče ne bo priganjal ali obsojal, če sem prepozna.

Zobozdravnica Koper je postala moja stalna izbira

Zobozdravnica Koper si je vzela čas, da mi vse razloži. Mirno, brez zapletanja, z veliko potrpežljivosti. Pregledala je rentgen, mi predstavila možnosti in mi pustila prostor, da vprašam, kar me zanima. Že po nekaj minutah sem začela čutiti, da ji lahko zaupam, kar se mi v zobozdravstvenem stolu še nikoli ni zgodilo.

Sam poseg je bil povsem drugačen, kot sem jih bila vajena. Brez bolečin, brez nelagodja. Ves čas me je spraševala, ali je vse v redu, in prilagajala tempo mojemu počutju. Po koncu mi je prijazno razložila, kako naj izboljšam ustno higieno, brez moraliziranja, bolj kot prijateljski nasvet.

Od takrat naprej sem pri njej redno. Zobozdravnica Koper je postala moja stalna izbira, ker je v njeni ordinaciji res prostor za človeka, ne samo za zobe. Skupaj sva načrtovali tudi nekaj estetskih popravkov kot je beljenje in manjše korekcije, ki sem jih prej odlagala zaradi negotovosti. Vse je potekalo brez pritiska, z občutkom za to, kaj si želim.

Danes se veliko lažje nasmehnem. Ne le zaradi lepšega videza zob, ampak ker sem premagala enega svojih največjih strahov. In v veliki meri se imam za to zahvaliti prav njej. Včasih te življenje prisili, da nekaj narediš in če imaš srečo, naletiš na nekoga, ki ti spremeni celotno izkušnjo. Zame je bila to zobozdravnica Koper.…

Visoke grede: ni plevela, ni bolečin v križu, ni blata po dežju.

Lani spomladi sem sedel na terasi, gledal prazno zaplato ob ograji in razmišljal, kako bi lahko ta del vrta malo oživel. Trave ni bilo, zemlje skoraj tudi ne, le suha, zbita površina. Potem sem nekje na spletu zasledil članek o visokih gredah. Zdelo se mi je preprosto: ne rabiš prekopavati zemlje, samo postaviš, napolniš in sadiš. Še isti teden sem naročil komplet.

Postavitev je bila nepričakovano enostavna. Najtežji del je bil nositi zemljo in kompost, a občutek ob koncu dneva je bil fantastičen, imel sem prvo visoko gredo. Notri sem posadil česen, solato in nekaj drobnjaka. Priznam, nisem imel velikih pričakovanj, saj sem bil čisti začetnik.

Visoke grede: ni plevela, ni bolečin v križu, ni blata po dežju.

A visoke grede so mi dale več, kot sem si lahko predstavljal. Ne samo pridelka, dale so mi rutino. Vsak dan zjutraj sem šel pogledat, kako raste. Če je bilo premalo vlage, sem zalil. Če je bilo preveč sonca, sem dodal zastirko. In počasi sem začel razmišljati, kam bi postavil še eno. Letos imam že tri.

Visoke grede so me naučile, da vrtnarjenje ni zapleteno, če začneš preprosto. In da ni treba imeti ogromnega vrta, da lahko doživiš veselje ob prvem paradižniku, ki zraste izpod tvojih rok. Poleg tega so zelo praktične, ni plevela, ni bolečin v križu, ni blata po dežju.

Danes so visoke grede moj najljubši del vrta. Mimoidoči jih pogosto opazijo, sprašujejo, kako se obnesejo, jaz pa z veseljem razlagam. Ker vem, da je to eden tistih projektov, ki ti da več, kot si pričakoval – svežo zelenjavo, stik z naravo in tisti tihi občutek ponosa, ko nekaj zraste prav zaradi tebe.

Ob večerih sedim ob gredah s skodelico čaja in gledam, kako se listi rahlo zibljejo v vetru. Včasih poberem kakšno svežo baziliko kar z roko, poduham jo in jo nesem naravnost v kuhinjo. Visoke grede niso le praktične, prinesejo tudi mir, ritem in občutek, da si spet malo bližje zemlji.…

Sladkor v krvi mi je povzročal nekaj težav

Nekega jutra, ko sem se zbudil, sem kar naenkrat začutil rahlo vrtoglavico. Prav tako pa sem bil čisto bled, ter sem se počutil brez energije in utrujeno. To pa mi je bilo zelo čudno, saj se nisem nikoli zbudil v takšnem stanju. Kljub temu pa sem si mislil, da se je to zgodilo res samo sedaj, ter je morda posledica kakšne dehidracije in podobno.

Že naslednji dan, pa je bilo moje počutje boljše, tako da sem si mislil, da je bilo to res samo enkrat. Z časom, pa sem začel tovrstne težave opažati vse bolj in bolj pogosto. Prav tako pa sem bil konstantno utrujen, kar pa me je začelo zelo skrbeti. Zato pa sem si rekel, da sem že predolgo čakal in sem poklical zdravnika, da pridem na pregled.

Sladkor v krvi mi je povzročal nekaj težav

Po opravljenem pregledu pa mi je lahko rekel, da je za to kriv sladkor v krvi. Imel sem namreč težavo, da sem imel povišano raven sladkorja v krvi. Diabetisa, oziroma sladkorne bolezni pa nisem imel, vendar pa mi je zdravnik na lep način povedal, da sem na dobri poti k tej diagnozi, če ne bom spremenil svojega načina življenja. Zato pa sem si tedaj res začel zavedati, da je sladkor v krvi nekaj, česar ne smem nikakor zanemarjati. Moral sem se vzeti malo v roke, ter spremeniti nekatere dnevne navade.

Da pa bi dobil čim več idej, kaj vse moram spremeniti, pa sem se obrnil na splet. Tam pa sem našel res ogromno priporočil glede tega, kako znižati sladkor v krvi. Vse to pa mi je prišlo še kako prav, ter sem se tega res strogo držal. Priporočila pa so predvsem priporočala spremembo v prehrani in povečano telesno aktivnost.

Ko pa sem se čez nekaj časa vrnil na pregled k zdravniku, pa mi je rekel, da mi je uspešno ratalo znižati sladkor v krvi, tako da sem za to zelo dobro poskrbel. …

Magnezijevo olje po masaži celega telesa

En dan sem se peljala mimo masažnega salona in začutila, da bi lahko šla na eno masažo. Zato sem se ustavila in naročila na masažo. Ko sem prišla na masažo, pa nisem vedela, da ta masaža ni nežna, ampak je precej groba. Maserka mi sicer tega ni povedala, ker je sklepala, da sem se pozanimala, da je znana po tem, da grobo masira. Ko sem ji povedala, da tega nisem vedela, me je vprašala, če mi je masaža premočna. Nisem hotela izpasti nežna in sem rekla, da je v redu. Že po sami masaži je maserka sama uporabila magnezijevo olje. To mi je povedala. Sama pa sem tudi vedela, da je prav, da se odpeljem do lekarne in kupim magnezijevo olje, ker sem se zavedala, da me bo naslednje dni nekaj bolelo. 

Ker sem naslednji dan imela še telovadbo, sem vedela, da moram uporabiti masažno magnezijevo olje, ker mi bo pomagalo. Sicer sem bila kar prestrašena ali bom sploh zmogla tako težko telovadbo. Namreč v bistu nisem vedela, kaj me čaka. Imela sem prvič osebnega trenerja. Tega si še nikoli nisem privoščila, a sedaj je prišel čas, ko to potrebujem. Dlje časa sem se bojevala s tem, da bom telovadila sama, vendar nikoli nisem naredila prav nič. Ali pa sem telovadila samo kratek čas. Sedaj pa je padla odločitev in trdno tudi stojim za tem. Malo me je bilo strah, ker v bistvu še nisem poznala trenerja in sem se bala, da se ne bi ujela. Bom prebrodila tudi to, glavno, da jaz začnem skrbeti za svoje telo. Še preden pa sem šla, sem vzela magnezijevo olje in si namazala določene mišice. Tako sem šla bolj sproščeno, ker sem vedela, da sem nekaj naredila, da bi me kasneje mišice malo manj bolele. Še dobro, da sem bila na masaži in šla po magnezijevo olje.