Plačilo s kartico mi je danes tako samoumevno, da skoraj pozabim, kako sem bil včasih precej zadržan do te možnosti. Spomnim se, kako sem dolga leta vztrajal pri gotovini predvsem zato, ker sem imel občutek, da tako lažje sledim porabi. A sčasoma so me okoliščine prisilile v spremembo navad in v pogostejše plačilo s kartico.

Prvi resnejši preobrat se je zgodil med daljšim potovanjem po tujini. Tam gotovina ni bila vedno praktična, še posebej, ko sem ugotovil, da marsikje sploh ne sprejemajo bankovcev. Kartica pa je delovala povsod – v trgovinah, restavracijah, celo na avtobusih. Zelo hitro sem začel ceniti udobje, da mi ni treba iskati bankomatov ali šteti drobiža.

Po vrnitvi domov sem postopoma začel uporabljati kartico tudi pri vsakdanjih nakupih. Najprej v večjih trgovinah, potem še v manjših lokalih, pekarnah, celo na tržnici, kjer presenetljivo veliko prodajalcev že omogoča brezstično plačevanje. Ena izmed prijetnih izkušenj je bila, ko sem prvič plačal kavo z uro – sprva skoraj zadržano, a ko sem videl, kako hitro in enostavno gre, sem bil navdušen.

Zdaj plačujem skoraj izključno s kartico. Vse imam pod nadzorom preko aplikacije, hitro vidim, kje sem zapravljał in koliko. Hkrati me ne skrbi več, ali imam dovolj gotovine s sabo, kar je bil prej stalen vir drobnih skrbi.

Seveda obstajajo redke izjeme, ko je gotovina še vedno potrebna – pri kakšni starejši tržnici ali manjšem servisu. A zame je plačilo s kartico postalo navada, ki mi poenostavi življenje. In čeprav sem bil dolgo skeptičen, zdaj vem, da je bil prehod v brezgotovinsko vsakdanjost ena boljših odločitev, kar se tiče udobja in pregleda nad financami.

Všeč mi je tudi to, da mi kartica pogosto omogoča dodatne ugodnosti, bodisi vračilo denarja, točke zvestobe ali podaljšano garancijo za večje nakupe. Predvsem pa cenim hitrost – ko sem v vrsti, ne rabim iskati kovancev ali čakati na drobiž. Ena poteza, plačano, in lahko grem naprej. Poenostavljeno, pregledno in brez stresa.