Dolgo sem bila prepričana, da savne niso zame. Samo misel na to, da bi sedela v vročini, me je odbijala. Zdelo se mi je, da bom tam težko dihala in štela sekunde, kdaj bom lahko spet na svežem zraku. A ko sem po stresnem obdobju začela iskati načine, kako se sprostiti in umiriti, mi je prijateljica rekla: ‘Pojdi z mano v wellness, poskusi. Če ti ne bo všeč, nikoli več ne greva.’ In šla sem.

Ko sem prvič stopila v prostor, kjer so bile različne savne, sem bila presenečena. V zraku je dišalo po evkaliptusu in lesu, svetloba je bila nežna, vzdušje pa neverjetno pomirjujoče. Začeli sva v finski savni. Toplota je bila intenzivna, a nekako prijetna – kot objem, ki te počasi sprosti. Po desetih minutah sem začutila, kako mi telo postaja lažje. Ko sem stopila ven in se ohladila s hladnim tušem, sem dobesedno občutila, kako mi je iz telesa odšel stres.

Naslednjič sem poskusila infrardečo savno. Ta je delovala drugače – toplota je prodirala globlje, nežneje. Po nekaj obiskih sem ugotovila, da mi savne pomagajo ne le fizično, temveč tudi psihično. Postale so moj prostor tišine, kjer lahko diham, razmišljam in si dovolim odklop.

Zdaj jih obiskujem enkrat na teden. To je moj ritual. Ura, ki pripada samo meni. Ko se usedem v savno, zaprem oči in pustim, da toplota počasi prežame telo. Po nekaj minutah se misli umirijo in vse postane preprosto. Savne so me naučile, da mir ne pride od zunaj, ampak ga moraš ustvariti sam.

Opazila sem tudi, da imam več energije, bolje spim in se redkeje prehladim. Savne resnično vplivajo na telo in um.

Danes jih priporočam vsakomur, ki se počuti utrujenega ali preobremenjenega. Toplota, tišina in trenutek zase so čudežna kombinacija. Včasih pomislim, da so savne pravzaprav učilnica sprostitve. Vsakič znova me spomnijo, kako pomembno je, da upočasnim in preprosto zadiham.