Ko sem bila majhna, sem si vedno želela živeti nekje na Obali. Nisem vedela kje ampak nekje, kjer lahko vidim morje in skočim v vodo kadarkoli želim. Nikoli mi ni bilo jasno zakaj se moj starši nikoli niso hoteli preseliti v neko stanovanje na Obali. Bila sem seveda še majhna in mi ni bilo prav nič jasno zakaj ne.
Starejša kot sem bila bolj sem si to želela. Še mama me dandanes spomni kako močna želja je bila moja, da bi živela nekje ob morju. Postajala sem starejša in nisem obupala nad temi sanjami. Razmišljala sem o tem da bi šla v stanovanje na Obali, a najprej sem si seveda morala urediti nekako življenje tam dol. Morala sem si najti službo na Obali, da si potem lahko privoščim neko stanovanje na Obali. Zelo sem ponosna nase, da o tej ideji nikoli nisem razmišljala da bi odnehala. Tega sem se res držala že od malih nog. Vedno sem hotela pristati na Obali.
Končno sem našla neko službo na Obali in kmalu za tem tudi neko stanovanje na Obali. Končno sem si uresničila vse želje in vse sanje, ki sem jih imela. Zelo sem bila ponosna nase in res sem komaj čakala da to stanovanje na Obali postane moj doma. Takoj sem začela urejati in nakupovati stvari, da si ustvarim ta nek dom. Poleti sem preživela skoraj vsak da na plaži, kjer sem bila s prijatelji ali pa s partnerjem. Skupaj smo supali ali pa se igrali razne igre. Res je bilo nepozabno poletje, za katerega upam da se naslednje leto seveda ponovi.
V službi mi je res super. Če imam kdaj kakšne opravke, jih lahko opravim med službo in če moram kdaj iti malo prej mi to šef tudi pusti. Res sem vesela tukaj kjer sem in tega ne bi zamenjala za nič na svetu.